Poravnava

Zakon o splošnem upravnem postopku je predvidel posebno možnost, ki jo
imenujemo poravnava. Gre za institut, ki naj omogoči, da se stranke same
poravnajo o določenem zahtevku. Poravnava je mogoča:
 če sta v postopku udeleženi vsaj dve stranki;
 če so predmet postopka nasprotujoči si interesi strank.
Uradna oseba si je dolžna ves čas postopka prizadevati, da se stranke med seboj
vsaj delno ali v celoti sporazumejo o zahtevku. Organ mora pri poravnavi skrbeti:
 da je poravnava jasna in določna;
 po uradni dolžnosti mora skrbeti, da poravnava ni v škodo javne morale, javne
koristi ali pravnih koristi drugih oseb; v tem primeru izda uradna oseba sklep, s
katerim ne dovoli poravnave;
 da se o poravnavi piše zapisnik, ki ga stranke preberejo in podpišejo. S tem je
poravnava zaključena;
 da ko je sklenjena poravnava, izda sklep o ustavitvi postopka (deloma ali v celoti,
kakor je bila pač dosežena poravnava).
Stranke pri poravnavi lahko zahtevajo overjen prepis zapisnika, saj ima ta moč

izvršljive odločbe, izdane v upravnem postopku. Zoper poravnavo ni dovoljena
pritožba. Če je poravnava vključena v končno odločbo, potem ni dovoljena pritožba
zoper del, ki se nanaša na poravnavo. Pritožba je dopustna le zoper sklep o ustavitvi
ali nadaljevanju postopka, če ni izdan v skladu z doseženo poravnavo.