Nekaj splošnih pravil

♦ Uradna oseba sama odloči, ali je kakšno dejstvo treba dokazovati ali ne.
♦ Dokazi se izvedejo po proučitvi zadeve in določitvi, kaj je v zadevi sporno, da je potrebno dokazovanje.
♦ Dokazovati ni treba dejstev, o katerih obstaja zakonska domneva.
♦ Dokazovati ni treba splošno znanih dejstev. 
♦ Uradna oseba lahko za dokazovanje zaprosi tudi drug organ, če bi dokazovanje pred pristojnim organom povzročilo velike stroške, veliko zamudo ali bi bilo neizvedljivo.

♦ Izvajanje dokazov ni nujno, če je v skladu z zakonom mogoče odločiti na podlagi dejstev in okoliščin, ki niso popolnoma dokazana ali se z dokazi samo posredno ugotavljajo.
♦ Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.
♦ Podatki iz evidenc se štejejo za del dokumenta, čeprav se v zadevi ne nahajajo v fizični obliki. V zapisnik pa se točno navede, kje se nahajajo. Če v zadevi ni nobenega zapisnika, je to treba dokumentirati z uradnim zaznamkom.

Nekatera dokazna sredstva so tako pomembna, da jih je zakon posebej uredil. Vendar pa to niso taksativno, ampak le primeroma našteta dokazna sredstva.