Večkrat smo že poudarili, da je osnovna naloga uradne osebe v upravnem postopku ugotavljati dejstva in okoliščine, na osnovi katerih bo lahko pravilno odločila o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Glede na številna upravna področja, ki jih uradne osebe obravnavajo, je jasno, da uradna oseba ne more imeti dovolj znanja na vseh upravnih področjih, da bi lahko v vsakem primeru sama presojala okoliščine in dejstva, potrebne za konkretno odločitev.
V ta namen zakon določa vlogo izvedenca (eksperta) na posameznih področjih, ki uradni osebi pomagajo razjasniti nekatera dejstva in okoliščine za pravilno odločitev. Opravi se izvedba dokaza s pomočjo izvedenca, ki ga postavi uradna oseba v postopku po lastni presoji ali na predlog stranke, če je ta pripravljena založiti sredstva za stroške, ki nastanejo z izvedbo takšnega dokaza.
Za izvedence se postavijo60 strokovnjaki, ki so posebej pooblaščeni za dajanje mnenj o vprašanjih neke stroke, in le izjemoma druge osebe. Za izvedenca je lahko postavljena fizična oseba ali organizacija, ki ima posebno strokovno znanje na nekem področju.
Če je za izvedenca določena organizacija, lahko pri izvedenskem delu sodeluje več pooblaščenih oseb te organizacije. Uradna oseba lahko v konkretnem primeru postavi61 enega ali več izvedencev. Stranki mora uradna oseba dati možnost, da sodeluje pri določanju izvedenca. To pa ne velja, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Mnenje stranke za organ ni obvezujoče.
Uradna oseba mora paziti, da za izvedenca ne postavi osebe, ki v upravnem postopku ne more nastopati kot priča.62