Vstop v postopek

Vsak, ki v nekem postopku še ni nastopil kot stranka ali stranski udeleženec, ima
pravico, da zahteva priznanje lastnosti stranke kadarkoli med postopkom, če
izpolnjuje predpisane pogoje. V takem primeru:
 mora oseba določno navesti, v čem je njen pravi interes in po možnosti
predložiti dokaz o tem;
 mora organ o tem takoj obvestiti nasprotne stranke;
 lahko vsaka stranka oporeka vstopu nove stranke v postopek;
 mora uradna oseba ugotoviti, ali ima takšna oseba pravico biti stranka v
konkretnem postopku, in izdati o tem sklep;
 zoper negativni sklep je dovoljena pritožba, ki pa zadrži izvršitev sklepa;
 lahko organ razpiše celo ustno obravnavo, na kateri ugotovi, ali se neki osebi
prizna status stranke v konkretnem upravnem postopku na osnovi izkazanega
pravnega interesa (s tem se prepreči vstop oseb v postopek z namenom
zavlačevanja postopka);
 oseba, ki vstopi v postopek, mora tega sprejeti v taki fazi postopka, v kateri
dejansko je.
Ravnanje organa v primeru vstopa osebe v postopek
Pred začetkom ugotovitvenega postopka organ:
• povabi k udeležbi v postopku vse osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni
interes za udeležbo v postopku;
• povabi osebe k udeležbi v postopku z javnim naznanilom, če ne more
ugotoviti, katere osebe imajo pravni interes za udeležbo v postopku (javno
naznanilo na oglasno desko organa in na krajevno običajen način z najkrajšim
rokom 8 dni). 
V takem vabilu je treba stranko pisno opozoriti na posledice, če svoje udeležbe ne
priglasi do izdaje odločbe na prvi stopnji – da zoper odločbo ne bo mogla uveljavljati
pravnih sredstev.
Če oseba ne zahteva udeležbe v postopku v določenem ji roku, lahko vstopi v
postopek tudi kasneje, vse do izdaje odločbe. Uradna oseba ni dolžna zagotoviti
udeležbe v postopku osebi, ki za to ni zaprosila.
Uradni osebi ni treba vabiti v postopek osebe:
• ki ima pravni interes za udeležbo v postopku in
• je stranki dala pisno izjavo,
• iz katere jasno in nedvoumno izhaja,
• da ta oseba v obravnavani zadevi nima nasprotujočega interesa.
Taka oseba pa lahko do izdaje odločbe sama zahteva vstop v postopek.
Če oseba zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to
pravico:
• se ji na njeno zahtevo vroči odločba,
• če zahteva tako vročitev v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela za izdajo
odločbe.
Za dosego osnovnega namena postopka pred izdajo odločbe je treba upoštevati vsa
načela upravnega postopka in nekatera dodatna načela ugotovitvenega postopka.
 Načelo pisnosti in ustnosti pomeni, da stranka lahko navaja dejstva in okoliščine z
dajanjem pisnih izjav, s predložitvijo listin, z izjavami na zapisnik. Na obravnavi ali
pri zaslišanju pa lahko stranka ali drugi udeleženci ustno podajo svoj zahtevek,
izpodbijajo ugotovitve organa in nasprotnih udeležencev ter prič in izvedencev.
 Preiskovalno načelo pomeni, da mora uradna oseba zbrati vsa dejstva in vse okoliščine, na katere opira svojo odločitev, stranka pa mora za svoje trditve ponuditi in predložiti dokaze. Tudi če zakon določa, da mora stranka predložiti določene dokaze, mora tudi te dokaze priskrbeti organ, če bi jih lahko pridobil lažje in hitreje.

 Razpravno načelo daje možnost stranki, da s pisnimi ali ustnimi dokazi ves čas
navaja nova dejstva, predlaga organu, naj ugotovi dejanske okoliščine, izpodbija
ugotovitve organa in drugih udeležencev in predlaga umik ali spremembo
zahtevka ali poravnavo. Po razpravnem načelu je dovoljeno stranki sklicevanje na
dokaze, ki so pri organu ali pri tretjih osebah. Če dokaza, ki je pri tretji osebi,
stranka ne more dobiti, ga mora pridobiti organ.
 Načelo kontradiktornosti se izvaja v okviru načela neposrednosti, ko se dejstva in
okoliščine ugotavljajo v neposrednem stiku uradne osebe s stranko ali strank med
seboj. Načelo kontradiktornosti se uveljavlja, kadar nastopajo nasprotne stranke, 
ki lahko izpodbijajo navedbe drugih strank, organ pa jim mora takšno izpodbijanje
omogočiti.