Uvod odločbe

Uvod mora vsebovati ime organa, ki odločbo izdaja. Pri tem je pomembno napisati ime organa, ki ga zakon navaja kot pristojnega za izdajo odločbe, ne pa različne notranje organizacijske oblike; ime organa ni oddelek, urad ali sektor, ampak je ministrstvo, upravna enota, občina, center za socialno delo …

Naveden mora biti predpis o njegovi pristojnosti – treba je navesti predpis in člen materialnega predpisa, ki določa, da je ta organ pristojen izdati konkretno odločbo (da gradbeno dovoljenje izda upravna enota, določa le en člen zakona o graditvi objektov). Ni treba navajati še drugih predpisov, ki konkretnemu organu nalagajo vrsto različnih nalog, med drugim tudi izdajanje odločb, in tudi ne določb zakona o splošnem upravnem postopku.

Način uvedbe postopka (po uradni dolžnosti ali na predlog stranke). V uvodu morajo biti navedeni podatki stranke, ki ji je odločba namenjena, in njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, če ga stranka ima. Kadar je stranka pravna oseba, je potreben popolni naslov te pravne osebe. Iz uvoda mora biti razvidno, za kakšno zadevo gre, zato je treba na kratko označiti, v kakšni zadevi organ izdaja odločbo (gradnja hiše, denacionalizacija itd.).

Če organ izdaja odločbo s soglasjem, dovoljenjem, potrditvijo ali mnenjem drugega organa ali pa jo izdaja več organov skupaj, mora biti to v uvodu navedeno (npr. … izdajamo v soglasju z ministrstvom za notranje zadeve RS …).

Pri upravnih odločbah, ki jih izdajajo kolegijski organi (npr. svet lokalne skupnosti), je treba navesti še datum seje, na kateri je organ o zadevi odločil.