Štetje rokov

Relativni roki so lahko določeni v dnevih, mesecih in letih. Kadar je rok določen v dnevih, se kritični dan oziroma dan dogodka ne šteje, ampak se šteje prvi naslednji dan. Rok je lahko določen v mesecih ali letih in se konča s pretekom tistega dneva v mesecu oziroma letu, ki se po številki ujema z dnevom, ko se je zgodil dogodek, od katerega naprej se šteje rok. Če tega dne ni v zadnjem mesecu, se rok konča  z zadnjim dnem v tem mesecu.*

Ni mogoče trditi, da kršitev procesnih rokov nima za posledico tudi materialne škode, ki jo je s tem povzročila uradna oseba. V praksi sicer niso znani primeri odškodninske odgovornosti organa oz. države zaradi kršitve procesnih rokov, čeprav je vloženih že nekaj tožb. Takšno odgovornost bi bilo mogoče dokazovati v primerih, ko organ po letu dni pošlje stranki poziv za dopolnitev vloge; ko po več mesecih ugotovi, da je za zadevo nepristojen; ko izda gradbeno dovoljenje za individualno gradnjo v dveh letih.

Procesni roki tečejo neprekinjeno, saj začetka in teka rokov, določenih v dnevih, mesecih ali letih, ne ovirajo nedelje ali prazniki. Vplivajo pa ti dnevi na potek roka. Če poteče zadnji dan roka na soboto ali nedeljo oziroma praznik, ko pri organu ni delovnega dne, se izteče tak rok prvi naslednji delovni dan.

Opozoriti je treba, da to pravilo velja le za procesne roke in ne materialne roke. Iztek materialnega roka je na točno določen dan, ne glede na to na kateri dan se rok izteče (sobota, nedelja, prazniki).