Prekinitev postopka

Zakon posebej obravnava kot samostojni procesni institut prekinitev postopka. Na tem mestu govorimo o prekinitvah postopka, ki imajo za posledico, da prenehajo teči vsi procesni roki za procesna dejanja in za izdajo odločbe na prvi in drugi stopnji. V drugih primerih prekinitev, ki so navedeni pri posameznih drugih institutih (prekinitev ustne obravnave, vrnitev v prejšnje stanje itd.), rok za izdajo odločbe teče kljub prekinitvi. Uradna oseba prekine postopek s sklepom v naslednjih primerih:
⇒ če stranka umre, pravice in obveznosti ali pravne koristi, uveljavljene v postopku, lahko preidejo na pravnega naslednika – prekinitev traja do vstopa pravnega naslednika ali skrbnika premoženja v postopek; organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka morebitnim pravnim naslednikom in jih obvesti o možnosti vstopa v postopek;
⇒ če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi poslovno sposobnost, stranka pa nima pooblaščenca ali zakonitega zastopnika niti začasnega zastopnika – organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka skrbstvenemu organi, v primeru pravnih oseb pa se o tem obvesti organ za imenovanje zakonitega zastopnika; 
⇒ če stranka izgubi poslovno sposobnost, pa nima pooblaščenca ali začasnega zastopnika – prekinitev traja do postavitve zakonitega zastopnika – prekinitev traja do postavitve zakonitega zastopnika; organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka skrbstvenemu organu;
⇒ če so za stranko nastopile pravne posledice uvedbe stečajnega postopka – prekinitev traja, dokler ne vstopi v postopek stečajni upravitelj – sklep se vroči stečajnemu dolžniku;
⇒ če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja ali ga po zakonu ne more reševati – prekinitev traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno ali pravnomočno rešeno.