Po končanem skrajšanem ugotovitvenem ali posebnem ugotovitvenem postopku mora uradna oseba odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe. Na vrsto odločitve vpliva presoja vseh zbranih dokazov o dejstvih in okoliščinah, ki jih je uradna oseba v postopku zbrala in med njimi opravila primerjavo.
Odločitev organa je izražena v odločbi kot konkretnem upravnem aktu.
Odločba je najpomembnejši akt upravnega postopka, zato mora biti kakovostna. Na kratko podajam nekaj osnovnih značilnosti odločbe, ki kažejo, kaj mora vsebovati in izraziti upravna odločba:
♦ odločba je akt državnega upravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki pomeni konkretizacijo splošnega predpisa;
♦ je konkretni akt, ker se nanaša na konkretno upravno zadevo;
♦ je pravno dejanje, saj se z njo ustanovijo ali ukinejo določene pravice ali obveznosti;
♦ je posamičen akt, saj ureja razmerja do neke fizične ali pravne osebe;
♦ je enostranski akt, saj organ odloči povsem samostojno na podlagi lastnih ugotovitev, pri čemer stranka le sodeluje in predlaga posamezne dokaze;
♦ je avtoritativen akt, saj ga izda nosilec oblasti, država pa celo zagotavlja prisilno izvršitev.
Pomembna določba v zakonu o splošnem upravnem postopku je, da je treba z odločbo odločiti o vseh zahtevkih strank kljub temu, da se je postopek začel po uradni dolžnosti.