Obrazložitev odločbe

Praviloma mora imeti pisna odločba opisano obrazložitev. Le v nekaterih primerih poznamo odločbo s krajšo obrazložitvijo ali brez nje. Iz obrazložitve posamezne odločbe je mogoče ugotoviti, kako je organ zaključil konkretno zadevo, kot je razvidna iz izreka. Zajema celotno procesno dogajanje v času ugotovitvenega
postopka, ki rabi za pravilno uporabo materialnega predpisa in konkretno odločitev v konkretni zadevi. Ni mogoče opisati vsega, kar naj obrazložitev vsebuje, vendar pa zakon navaja nekatere sestavine:

♦ kratka obrazložitev zahtevkov strank,
♦ navedbe strank o dejstvih in okoliščinah,
♦ ugotovljeno dejansko stanje,
♦ dokazi, na katere je uradna oseba oprla ugotovitev dejanskega stanja; gre za izredno pomemben opis celotnega postopka. Zajemati mora vsa opravila organa v tem času, od izdaje vabil do zaslišanj strank, izdajanje raznih sklepov v času postopka, odrejanje izvedenskih mnenj, reševanje predhodnih vprašanj, podatke o opravljenih ogledih, zaslišanjih, ustnih obravnavah, zajemanju podatkov iz računalniških baz itd. Ni dopustno pisanje: »organ je ugotovil«, pri tem pa ni jasno zapisano, kako je to ugotovil.
♦ navedba materialnih predpisov in konkretnih določb, na katere se opira odločba,
♦ razlogi za konkretno odločitev glede na ugotovljeno dejansko stanje,
♦ če organ kateremu od zahtevkov ni ugodil, morajo biti razlogi v obrazložitvi posebej opisani,
♦ kadar je organ odločal na podlagi prostega preudarka,74 mora obrazložitev poleg zgoraj naštete vsebine vsebovati tudi razloge, iz katerih je razvidno, kako je organ uporabil namen in obseg prostega preudarka materialnega predpisa,
♦ obrazložitev vsebuje tudi materialne določbe zakona, ki določa, da pritožba ne zadrži izvršitve, če gre za tak primer odločanja,
♦ pri odločanju v soglasju z drugim organom je treba negativno soglasje tega organa v obrazložitvi opisati, razen če je drugi organ o tem izdal poseben akt. V tem primeru se lahko organ, ki izdaja odločbo v obrazložitvi, sklicuje na tak akt in ga priloži k odločbi.