Listina je v širšem smislu vsak predmet ali stvar, na kateri je napisano, narisano, označeno ali izraženo neko dejstvo, ki je pomembno za odločitev. V ožjem smislu je listina pisno dokazno sredstvo, ki potrjuje ugotovljene ali evidentirane podatke ali dejstva.
Listine lahko po izdajatelju delimo na javne in zasebne.
Javna listina je tista listina, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
• da jo je izdal pristojni državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila;
• da je izdana v obliki, ki je predpisana;
• da potrjuje dejstva iz uradnih evidenc oz. ugotovljena dejstva v posebnem postopku;
• da sta oblika in vsebina skladni.
Med takšne listine štejemo tudi:
• mikrofilmske ali elektronske kopije listine in
• reprodukcijo te kopije, če jih je izdal državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih
pooblastil.
Med javne listine pa štejemo tudi druge listine, ki imajo na podlagi posebnih predpisov določen značaj javne listine.
Javna listina dokazuje to, kar je v njej navedeno. Resničnost podatkov je predpostavljena, možno pa je dokazovanje, da so v javni listini ali njeni kopiji neka dejstva neresnično potrjena, da je javna listina nepravilno sestavljena ali da se mikrofilmska ali elektronska kopija ali reprodukcija razlikuje od originala. Vse druge listine, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, so zasebne listine. Te predstavljajo le sporočilo o določenih okoliščinah, ki jih je treba v postopku šele ugotoviti oz. dokazati (zasebne listine, ki so overovljene pri notarju, še niso javne listine).
Listina je pristna, če ni popravljena ali spremenjena, če je čitljiva, če so popravki vidni in če ni dvoma o resničnosti njene vsebine. Kdor meni, da listina ali njena kopija ni pristna, lahko izpodbija pristnost listine pri organu, ki jo je izdal. Ugotovitev pristnosti pa lahko zahteva tudi organ, ki vodi postopek. Uradna oseba v takem primeru presodi, kakšno dokazno vrednost ima ta listina v konkretnem postopku.
Dokazne listine si lahko priskrbijo stranke ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek.
Stranka lahko predloži listino:
≈ v izvirniku,
≈ v mikrofilmski kopiji listine,
≈ v reprodukciji mikrofilmske kopije,
≈ v overjenem prepisu,
≈ v navadnem prepisu kot mikrofilmsko ali elektronsko kopijo ali fotokopijo ali reprodukcijo te kopije,52
≈ organu samo sporoči, kje je v računalniški bazi podatkov računalniški zapis, če gre za bazo, ki je organu računalniško dosegljiva.