Nekaj najpogostejših sklepov

⇒ Zoper sklep, s katerim se odloči v sporu o pristojnosti, stranka ne more vložiti pritožbe, lahko pa začne upravni spor, razen če je v sporu o pristojnosti odločalo ustavno sodišče.
⇒ O izločitvi se odloči s sklepom.
⇒ Zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izločitev, je dovoljena pritožba.
⇒ Če postopka ni mogoče nadaljevati, ker stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha obstajati (pravna oseba), v postopku pa ne gre za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, organ ustavi postopek s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
⇒ Če poseben pravni predpis tega ne prepoveduje, lahko organ, ki vodi postopek, naloži s sklepom strankam, ki so udeležene v postopku z istovetnimi zahtevki ali obveznostmi, naj v določenem roku navedejo, katera od njih jih bo predstavljala, ali pa postavijo skupnega pooblaščenca.
⇒ Če stranke temu sklepu ne ugodijo, jim lahko organ s sklepom določi skupnega predstavnika, ki obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnega predstavnika ali pooblaščenca. Zoper tak sklep imajo stranke pravico pritožbe, ki pa ne zadrži izvršitve.
⇒ Če organ dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo.
⇒ Če organ ni pristojen za sprejem pisne vloge oziroma za sprejem ustne vloge na zapisnik ali če dobi organ po pošti, telefaksu, brzojavno ali po elektronskem mediju vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, izda brez odlašanja sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti.
⇒ Če stranka v določenem roku pomanjkljivosti na vlogi ne odpravi, organ takšno vlogo s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
⇒ Sklep o privedbi, kazni ali plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o zadevi, pri zaprošenem organu pa v soglasju z njegovim predstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o podobnih zadevah. Zoper tak sklep je
dovoljena pritožba. 
⇒ Zoper zavrnitev zahtev po pregledovanju dokumentov je dovoljena pritožba tudi takrat, kadar ni bil izdan pisni sklep. Pritožba se lahko poda takoj.
⇒ Uradna oseba izda sklep o podaljšanju roka, zoper katerega ni pritožbe.
⇒ Narok se praviloma opravi v poslopju organa, ki vodi postopek, lahko pa po sklepu organa tudi v drugem kraju, če to terja ekonomičnost postopka. Zoper tak sklep ni pritožbe.
⇒ Organ lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Zoper sklep o dovolitvi oziroma zavrnitvi preložitve ni pritožbe.
⇒ O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Prepozen in nedovoljen predlog se zavrže s sklepom. Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se dovoli vrnitev na predlog, ki je bil prepozen ali ni bil dovoljen. Zoper
sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je dovoljena pritožba le tedaj, če je izdal sklep organ prve stopnje. Pritožba ni dovoljena zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga izda organ, pristojen za odločanje o glavni zadevi na drugi stopnji.
⇒ Sklep o kazni zaradi motenja reda oziroma odstranitve z naroka, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve kazni.
⇒ Organ s sklepom določi, naj stranka založi potrebni znesek za zavarovanje dokazov.
⇒ Če organ ne odloči o stroških v odločbi, mora v odločbi navesti, da bo izdal o stroških poseben sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
⇒ Sklep o stroških izvedbe dokaza organa pred postopkom, zoper katerega je
dovoljena pritožba.
⇒ Znesek povračil pričam, izvedencem, tolmačem in uradnim osebam v zvezi z bivanjem in potnimi stroški (izvedencem in tolmačem pa še za posebno nagrado) ugotovi s posebnim sklepom organ, ki vodi postopek, ter hkrati določi, kdo jih mora plačati in v katerem roku. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
⇒ Organ s sklepom odloči o oprostitvi plačila stroškov. Zoper negativni sklep je dovoljena pritožba.
⇒ Organ izda sklep o razveljavitvi sklepa o oprostitvi plačila stroškov, zoper katerega je dovoljena pritožba.
⇒ Organ izda sklep, s katerim zavrže zahtevo, zoper katerega je dovoljena pritožba. 
⇒ O združitvi zadev v en postopek odloči pristojni organ s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
⇒ Če organ, ki vodi postopek, ne dovoli razširitve ali spremembe zahtevka, izda o tem sklep. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
⇒ Organ izda sklep, s katerim se ustavi postopek, zoper katerega je dovoljena pritožba.
⇒ Če organ, ki vodi postopek, ne privoli v sklenitev poravnave, izda o tem poseben sklep.
⇒ Organ, pred katerim je bila sklenjena poravnava, izda sklep, s katerim po potrebi v celoti ali deloma ustavi postopek. Če sklep o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka ni v skladu s sklenjeno poravnavo, je zoper njega dovoljena pritožba.
⇒ Organ izda sklep, s katerim se osebi ne prizna lastnosti stranke, in je zoper sklep dovoljena pritožba.
• Sklep o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje.
• Organ s sklepom naloži eni izmed strank, naj vloži pri pristojnem organu vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
• Če stranka v določenem roku ne predloži dokazila, da je pri pristojnem organu vložila vlogo za začetek postopka o predhodnem vprašanju, se šteje, da je stranka, na katere zahtevo je bil postopek začet, to zahtevo umaknila, organ pa ustavi postopek s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Organ izda sklep o prekinitvah postopka, pri katerih se prekine tudi rok za izdajo odločbe,89 zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve.
• Uradna oseba izda sklep o izključitvi javnosti, ki mora biti obrazložen in objavljen na oglasni deski tega organa.
• Če k ustni obravnavi ne pride stranka, na katere zahtevo je bil začet postopek, čeprav je bila pravilno povabljena, in se da iz celotnega stanja zadeve domnevati, da je predlog umaknila, organ ustavi postopek s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Če je listina pri drugi osebi, pa je ta noče prostovoljno pokazati, ji organ, ki vodi postopek, s sklepom naloži, naj pokaže listino na obravnavi, da se stranke o njej lahko izrečejo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
• Uradna oseba lahko izda sklep o sankcijah zoper osebo, ki noče pokazati listin.
Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
89 Glej o prekinitvi postopka. Takega sklepa ne izdaja, ko gre za zadržanje izvajanja predpisa s strani
pristojnega organa. V tem primeru organ stranke o tem samo obvesti. 
• Uradna oseba izda sklep o sankciji proti priči, ki noče pričati, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Uradna oseba izda sklep o nastalih stroških zaradi odklonitve pričanja, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Organ odloči s sklepom o izločitvi izvedenca.
• Uradna oseba s sklepom odloči o sankcijah proti izvedencu, ki noče sodelovati, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Uradna oseba izda sklep o nastalih stroških zaradi odklonitve sodelovanja izvedenca, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• O morebitni škodi lastniku ali posestniku, ki bi nastala pri ogledu, izda organ, ki vodi postopek, poseben sklep o povrnitvi. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
• O zavarovanju dokazov se izda poseben sklep. Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje dokazov, je dovoljena pritožba, ki pa ne prekine postopka.
• Organ izda sklep o popravku pomote, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Če pristojni organ ne ugodi zahtevi neke osebe za vročitev odločbe, zahtevo s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
• Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Če stranka umakne pritožbo, organ pritožbeni postopek s sklepom ustavi.
• Če pristojni organ ne zavrže ali ne zavrne predloga za obnovo, izda sklep, da se obnova dovoljuje, in določi, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi. Zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, je dovoljena pritožba.
• Organ oziroma nosilec javnega pooblastila, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe, zoper katerega je dovoljena pritožba.
• Uradna oseba izda sklep o založitvi stroškov, kadar se izvršba opravi po drugih osebah.
• Organ lahko izda sklep o izvršbi v zavarovanje po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve.
• Organ lahko izda začasni sklep za zavarovanje izpolnitve bodoče obveznosti, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve.