Zavarovanje dokazov

Zavarovanje dokazov je poseben institut, ki stranki in uradni osebi omogoča obstoj čim večjega števila takšnih dokazov, na osnovi katerih bo mogoče pravilno odločiti.

Obstajajo različni vzroki za to, da je treba kakšno dokazno sredstvo opraviti takoj, da se zavaruje dokaz pred uničenjem, poškodovanjem ali kasnejšo nedosegljivostjo organu. O zavarovanju dokazov izda uradna oseba poseben sklep, zoper katerega je v primeru zavrnitve dovoljena pritožba.

Zavarovanje dokazov se opravi:
• po uradni dolžnosti, kadar gre za postopek, ki ga je treba zaradi varstva javne koristi začeti ali nadaljevati;
• na predlog stranke oziroma tistega, ki ima od tega kakšno pravno korist. Stranka mora v takem predlogu navesti, katera dokazila je treba izvesti kot dokaz (katera dejstva naj se dokažejo in s katerimi dokazili) in razloge za zavarovanje dokazov;
• če je podana utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz kasneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba kasneje otežena;
• če gre za dokaz, ki se bo uporabil v upravnem postopku.